Svetovalni telefon
Svetovalni telefon je namenjen je osebam z demenco in njihovim svojcem. Nudimo psihosocialno svetovanje, pogovor, razbremenjevanje stisk in dodatne informacije.
1. Formalne oblike pomoči za starejše 65+ ter za osebe z demenco in njihove svojce?
V Sloveniji so na voljo tri formalne oblike pomoči za osebe z demenco: oskrba na domu, dnevno varstvo in institucionalno varstvo. Svojci lahko za izgubljeni dohodek v času oskrbe osebe z demenco uveljavljajo pravico Družinskega pomočnika, ki se s 1. januarjem 2024 preimenuje v Oskrbovalec družinskega člana in omogoča svojcem, ki skrbijo za osebo z demenco, da prejema nadomestilo za izgubljen dohodek v katerega je vključeno pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti ter zavarovanje za starševsko varstvo, prav tako dopust v dolžini 21 dni.
2. Katere dejavnosti nudi Spominčica osebam z demenco in njihovim svojcem?
Spominčica večino svojih aktivnosti namenja svojcem oseb z demenco.
»Ne pozabi me« usposabljanje za svojce in druge, ki skrbijo za osebo z demenco je namenjeno podrobni seznanitvi z boleznijo. Vključitev udeležencem omogoča oblikovanje uspešnih strategij pri skrbi za osebe z demenco. Program zajema 10 predavanj, ki jih izvajajo priznani strokovnjaki na področju demence.
Posvetovalnica in svetovalni telefon je namenjen svetovanju, informiranju in razbremenjevanju svojcev, ki se soočajo v družini z demenco. Na svetovalnem telefonu poleg strokovnih delavk društva sodelujejo tudi priznani strokovnjaki s področja nevrologije, psihiatrije, psihologije, prava in socialnega varstva.
Skupine za samopomoč ponujajo razbremenjevanje osebnih stisk, podajanju in izmenjavi izkušenj med udeleženci. Podprte so s strani strokovnjakov, na katere se lahko obrnejo po informacije.
Alzheimer Cafeji so neformalna srečanja oseb z demenco, njihovih svojcev in prijateljev. Na teh srečanjih predavajo zdravniki in ostali strokovnjaki s področja demence. Pripomorejo k prepoznavanju demence kot bolezni sodobnega časa, destigmatizaciji bolezni in k ozaveščanju javnosti.
Delavnice DEJVA so namenjene ohranjanju kognitivnih sposobnosti osebam z demenco in prispevajo k ohranjanju samostojnosti, telesne aktivnosti in socialnih stikov.
3. Kakšne so možnosti udeležbe na aktivnosti Spominčice in kje vse se izvajajo?
Spominčica ponuja možnost vključevanja v aktivnosti v živo in preko spleta po platformi Zoom. V času Covida, so bile vse aktivnosti preseljene na splet. Tudi, po zaključeni pandemiji smo ugotovili, da je koristno, da nekatere aktivnosti še ostanejo na spletu, saj imajo možnost za vključitev tudi ljudje iz drugih koncev države. Tako izvajamo preko platforme Zoom: Usposabljanje »Ne pozabi me«, eno Skupino za samopomoč, delavnice Dejva, Alzheimer Cafe, ki ga organiziramo enkrat mesečno v Narodni galeriji, kjer je možnost predavanja spremljati v živo in po spletu. V Ljubljani imamo od pomladi 2023 na voljo še dodatne prostore, ki jih uporabljamo za srečanje Skupine za samopomoč, različne delavnice. V prihodnje načrtujemo še dodatne aktivnosti za osebe z demenco in njihove svojce. Na prenovljeni spletni strani in Facebook strani Spominčice ažurno objavljamo vse prihajajoče dogodke.
4. Kako se pridobi skrbništvo za osebo z demenco?
Skrbništvo pomeni, da nekdo drug v imenu osebe z demenco varuje njeno osebnost, ureja vse zadeve v njenem imenu in sprejema odločitve. Za skrbnika se imenuje oseba, ki ima osebne lastnosti in sposobnosti, ki so potrebne za opravljanje skrbniških obveznosti. Vloga se vlaga na okrajnem sodišču. Postopek se lahko začne na predlog upravičenega predlagatelja ali ga sproži sodišče po uradni dolžnosti. Lahko ga predlagajo Center za socialno delo (CSD), zakonec ali zunajzakonski partner, sorodnik v ravni vrsti (na primer otrok, starši, vnuk ...) ali določen sorodnik v stranski vrsti (na primer teta, nečak ...).
- Postopek vodi okrajno sodišče v nepravdnem postopku.
- Skrbnika imenuje sodišče in mora delovati v najboljšem interesu varovanca, v njegovo korist in skrbno upravljati s premoženjem. Za določene posle potrebuje soglasje CSD (prodaja nepremičnin ali vrednejših premičnin)
- Nadzor nad skrbnikom izvaja CSD, ki mu mora poročati na letni ravni in prav tako na morebitno zahtevo. CSD pa lahko poda tudi predlog za njegovo razrešitev.
5. Kdaj je primeren čas za vložitev vloge za institucionalno varstvo in kako ravnati, ko oseba z demenco noče v DSO?
Takoj po postavljeni diagnozi je priporočljivo, da svojci oddajo vlogo za instiucionalno varstvo, ko je oseba še sposobna dojemati, kaj je zanjo v danem trenutku najkoristnejše in najboljše. Glede na dolge čakalne dobe na oddelkih za demenco je priporočljivo oddati čim več vlog v različne domove.
Pri demenci je sposobnost razumevanja in presoje okrnjena. Tako oseba ne razume, da nujno potrebuje oskrbo in pomoč, ki jo svojci v takšnem obsegu na morajo zagotavljati. Situacija je pogosto težka, saj gre po eni strani za varovanje človekovih pravic in dostojanstva, na drugi strani pa imamo opraviti z zaščito in varnostjo osebe z demenco. V primeru ko smo uporabili že vse obstoječe možnosti in bi osebo z demenco v domačem okolju izpostavili ogroženosti je možna namestitev brez soglasja. To poteka preko sodišča, ki izda sklep o namestitvi brez privolitve, kjer sodeluje tudi sodni izvedenec, ki preuči ali je bila oseba upravičeno nameščena v institucijo.
6. Pridobitev Dodatka za pomoč in postrežbo?
Dodatek za pomoč in postrežbo izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pogoj za pridobitev je v prvi vrsti pokojnina in zdravstvene težave, ki onemogočajo osebi, da bi bila samostojna pri svojih dnevnih opravilih in zato potrebujejo pomoč druge osebe. Mesečni denarni prejemek se izplačuje v treh kategorijah, glede na zmožnost izvajanja dnevnih aktivnosti vlagatelja. Obrazec za vlogo lahko dobimo pri zdravniku ali na spletu na spletni strani ZPIZ. Poleg vloge je potrebno predložiti vsa zdravniška mnenja. Predhodno zavod, kjer se oblikuje skupina zdravnikov izvedencev obišče osebo na domu. Zelo pomembno je, da so pri tem obisku udeleženi svojci, ki spremljajo stanje osebe z demenco, ki zaradi nerealne presoje pogosto napačno ocenjuje svoje realno stanje in zmožnosti.
7. Kako vključiti osebo z demenco v različne aktivnosti?
Aktivnosti za osebe z demenco naj bodo prilagojene njihovim zmožnostim. Nikoli osebe ne silimo, da nekaj opravi ali počne. Orientiramo se na aktivnosti, ki jih je oseba rada počela v preteklosti. Včasih zadostuje, da je oseba prisotna, da le opazuje in posluša, saj se s tem počuti vključeno v dogajanje. Ključno pri tem je dobro počutje, saj s tem načinom oseba ohranja svoje dostojanstvo in krepi samopodobo. Pri vsaki aktivnosti sta pomembni spodbuda in pohvala. Osebe z demenco potrebujejo strukturo in rutino. Nepredvidljive situacije jim povzročajo stres, ki se lahko kaže v agresivnem vedenju ali pa postanejo jokavi in depresivni.
8. Kako ravnati v primeru, ko se oseba z demenco odzove agresivno?
Zaradi vznemirjenosti, se oseba z demenco lahko odzove agresivno. To se kaže kot vpitje, preklinjanje lahko pa preide na fizično nasilje, kot je praskanje, brcanje, grizenje… Zavedati se moramo, da se za tem vedenjem skrivata nelagodje in občutek nemoči. Prav zato je potrebno tej osebi posvetiti več pozornosti. Svojci morajo biti pozorni na dejavnike, ki sprožajo izbruhe nasilja in se jim izogibati. Svojci naj v teh primerih čim prej obvestijo zdravnika, da osebo pregleda in ji predpiše ustrezno terapijo.
9. Sem starejša oseba ( 70 let ) in v medijih spremljam kaj je to demenca. Začela sem pogosto pozabljati, pozabim kam se spravila očala, nisem prepričana ali sem poklicala hčerko. Menim, da imam demenco.
Demenca je ena od težkih bolezni možganov, večinoma starejših ljudi. Svojci, prijatelji jo pri osebi najprej prepoznajo kot postopno izgubo spomina, ki je lahko eden od znakov. Vendar pozabljanje pri starejših ljudeh lahko še ne pomeni, da imajo demenco, lahko je v sklopu naravnega poteka staranja , torej rahli kognitivni upad, ki se pogosto pojavlja v starosti, ni pa to bolezen. Vendar pa ob vse pogostejši pozabljivosti pokličite osebnega zdravnika, se z njim posvetujte, zato, da bo najprej on izključil bolezen demence.
10. Mami oz. očetu je bila pred tremi leti postavljena diagnoza demence in do sedaj znaki te bolezni niso bili izraziti, sedaj pa je začela zatrjevati stvari, ni ne obstajajo ali niso resnične ali so bile drugačne. Kako naj z njo komuniciramo, ker se odziva drugače kot se je do sedaj?
Spremenjeno odzivanje, hitro pozabljanje ( v 30 sekundah ), občasna agresija so ene od številnih značilnosti te bolezni, zato je v sporazumevanju s to osebo (bližnjim) pomembno, da ji ne nasprotujemo ( četudi zatrjuje nekaj kar nikoli ni obstajajo, kar ni res, kar je bilo nekoč, ne sedaj), temveč ji pritrdimo in ne nadaljujemo pogovora o tej zadevi, ker so posebej občutljive. Tako ob neprijetnih temah takoj preusmerite pogovor. Gledamo osebo v oči, govorimo počasi, jasno, razločno in jo ne silimo v izbiro. Uporabljamo vprašanja z odgovorom ' DA/NE', ne vprašanja ZAKAJ, ki zahtevajo razmišljanje, razsojanje in odličen spomin. Ob tem uporabljamo kratke stavke, jih ne silimo v izbiro z vprašanjem ' ALI – ALI '. V dialogih, družinskih razgovorih ne pričakujmo vedno odgovora.