Projekti

Osnovni podatki o projektu:

• Naziv ukrepa: ukrep M16 – Sodelovanje
• Naziv podukrepa: podukrep M16.9 – Podpora za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem, kmetijstvom, ki ga podpira skupnost  ter izobraževanjem o okolju in hrani
• Naziv projekta: Izvajanje primarne preventive za urjenje kognitivnih funkcij ranljivih skupin na kmetijah

Partnerji projekta:

• Kmetija Slavec, Knežak, vodilni partner projekta
• Dom starejših občanov Ilirska Bistrica
• Kmetija Mahne, Cerknica
• Kmetija Ranč Solne, Ilirska Bistrica
• Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna

Opis:

Projekt predstavlja sodelovanje med tremi kmetijami in tremi pravnimi osebami in sicer na področju zdravstvenega varstva. Projekt se osredotoča na ranljive skupine – invalidne osebe, otroke s posebnimi potrebami, starostnike in osebe z demenco ter njihove svojce.  Namen projekta je pomagati ranljivim skupinam pri vzdrževanju in urjenju kognitivnih funkcij. Ker je kmetija zelo raznolik  prostor, ki lahko nudi kvalitetno izvajanje vsebin, smo se odločili, da naredimo programe za kmetije na temo primarne preventive za urjenje kognitivnih funkcij in razvijemo pripomočke, ki jih bodo te kmetije lahko uporabljale pri izvajanju aktivnosti z obiskovalci in koristniki storitev na kmetiji, ki sodijo med ranljive skupine. Ta nova razvita dejavnost bo kmetijam predstavljala dodaten vir dohodka, razviti pripomočki pa bodo v korist tudi članom kmetij, ki sodijo v ranljive skupine. Dom starejših občanov Ilirska Bistrica, Združenje Spominčica in SGLŠ Postojna bodo pomagali kmetijam Slavec, Mahne in Ranč Solne razviti nov program, pripomočke ter člane kmetij usposobiti za uporabo pripomočkov in izvajanje programa. 

Tekom projekta se bodo s sodelovanjem vseh partnerjev razvili pripomočki (10) za krepitev kognitivnih funkcij pri ranljivih skupinah, s poudarkom na pomoči dementnim osebam. Pri invalidnih osebah se bodo programi in pripomočki osredotočali na spodbujanje grobe in fine motorike, uporabo rok in dlani kot osnovnega orodja, spodbujanje sestavljenih gibov, ravnotežja. Z različnimi igrami se bo kombinirala motorika in razmišljanje, mišljenje. Pri otrocih s posebnimi potrebami se bodo z  razvitimi pripomočki razvijale kognitivne sposobnosti, prepoznave, kombinatorike, poznavanja števil in besed, povezovanja. Gre za spodbujanje nižjih kognitivnih nivojev, kot tudi višjih (kombinatorika, povezovanje). Ni zanemarljivo, da se obenem spodbuja fina motorika (igre). Pri tem poteka spodbujanje izražanja čustev, uporabo čutil, kombiniranje z občutenjem in prepoznavanjem predmetov in stvari na osnovi informacij, ki jo prejmejo na podlagi uporabe čutil.

Na podlagi prejšnjih izkušenj, predvsem na kmetiji Slavec in Mahne, smo ocenili, da je kmetija zaradi svoje pestrosti odličen prostor za izvajanje tovrstnih aktivnosti, ki jih bomo v projektu razvili in na kmetijah preizkusili skupaj s sodelujočimi ranljivimi skupinami, ki jih zagotavljajo partnerji.

Cilji projekta:

Splošni cilj: Preučitev možnosti za razvoj dejavnosti na kmetiji, ki se nanaša na področje zdravstva in sicer preučitev možnosti za izvajanje primarne preventive  za urjenje kognitivnih funkcij ranljivih skupin.

Specifični cilji, ki jih želimo s projektom doseči pa so:

• usposobiti člane kmetij glede uporabe razvitih pripomočkov in dela z ranljivimi skupinami za namen urjenja kognitivnih funkcij,
• pripraviti analizo možnosti in pričakovanj kmetij, kar bo osnova za nabor primernih aktivnosti v povezavi z izvajanjem primarne preventive na področju zdravja, 
• izdelati pripomočke za urjenje kognitivnih funkcij na kmetijah,
• izdelani programi na kmetijah za izvajanje primarne preventive za urjenje kognitivnih funkcij ranljivih skupin z uporabo v projektu razvitih pripomočkov,
• evalvirati projekt ter na podlagi informacij evalvacije pripraviti analizo izvedljivosti prenosa projektnih rešitev v prakso in sicer v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
• preko organizacije in izvedbe delavnice prenesti znanja in informacije na druge kmetije širom Slovenije,
• Izdelati strokovno dokumentacijo o vplivu izdelanih pripomočkov na krepitev kognitivnih funkcij ranljivih skupin ter dana pobuda na ZZZS preko Zdravstvenega sveta za financiranje teh  pripomočkov,
• razširiti rezultate projekta z uporabo različnih komunikacijskih sredstev,
• krepiti diverzifikacijo dejavnosti na kmetij in ustvariti pogoje za ustvarjanje dodane vrednost na kmetiji.

Pričakovani rezultati projekta:

• izboljšane kompetence članov kmetij za izvajanje programov,
•  oblikovanih in pilotno preizkušenih 10 pripomočkov na partnerskih kmetijah, za dementne, invalidne osebe in osebe s posebnimi potrebami,
• pridobitev dovoljenja za opravljanje dodatne dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
• vključitev oblikovanih pripomočkov in programov v ponudbo kmetij,
• evalvacija projekta in analiza izvedljivosti prenosa projektnih rešitev v prakso v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
• Izdelana strokovna dokumentacija o vplivu izdelanih pripomočkov na krepitev kognitivnih funkcij ranljivih skupin ter dana pobuda na ZZZS preko Zdravstvenega sveta za financiranje teh  pripomočkov
• na druge kmetije bo preneseno v okviru projekta pridobljeno znanje in izkušnje,
• razširjeni rezultati projekta na različne ciljne javnosti.

Vrednost projekta: 74.989,31 EUR, financiranje iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP). 

Trajanje projekta: 20.4.2022 – 19.4.2024

Povezave:

https://ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/key-policies/common-agricultural-policy/rural-development

https://www.program-podezelja.si/

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja: Evropa investira v podeželje.

Rezultati projekta: 

Glavni rezultat projekta  je izdelanih 10 pripomočkov za izvajanje preventive na področju kognitivnih funkcij. Ostali rezultati so še izdelani programi za tri sodelujoče kmetije, odprtje dveh demenci prijaznih točk (kmetija Slavec in SGLZŠ Postojna), usposabljanje članov kmetij, prenos znanja na ostale kmetije ter razširjanje rezultatov projekta.

• Program kmetije Ranč Solne
• Program kmetije Slavec
• Program kmetije Mahne
• Opis pripomočkov

• Prispevek v oddaji Ljudje in zemlja z dne 10. 3. 2024:  Programi na kmetijah (rtvslo.si
• Sodelovanje dijakov v oddaji Dobro jutro 19. 1. 2024: https://365.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/175016780
• Prispevek na radiu Slovenija v oddaji od setve do žetve: 17. 4. 2024 od 13:24 dalje:  Prvi • Od setve do žetve • Namakanje – rešitev za prihodnost? (rtvslo.si)

Trajanje projekta: 31. 12. 2022 – 31. 12. 2024

Program: Erasmus+

Vodilni partner: Stichting Gouden Dagen (Nizozemska)

Partnerske države: Španija, Italija, Slovenija

Opis projekta:

Raziskave kažejo, da povezanost z naravo vodi do pomembnih koristi kot so večja vitalnost, izboljšano duševno zdravje in kognitivne sposobnosti, več socialnih interakcij in, na splošno, večje življenjsko zadovoljstvo. Po drugi strani pa ljudje v razvitih državah večino časa preživimo v zaprtih prostorih, vključno s starejšimi. Veliko njih trpi za demenco, osamljenostjo oz. fizičnimi težavami z zmanjšano stopnjo mobilnosti. To ustvarja ovire za odhode v naravo in občutek povezanosti z njo. Slednje pa je močno povezano s skrbjo za okolje in okoljsko trajnostnim vedenjem.

Ambicija projekta FLOWER je, da šibki starejši ljudje preživijo več časa v naravi, da bi izboljšali svoje počutje, zdravje in socialno vključenost. Projekt krepi z naravo povezane kompetence starejših ter njihovih družin in prijateljev (neformalnih oskrbovalcev) ter jim zagotavlja znanje, spretnosti in dejavnosti, povezane z naravo.

Cilji projekta:

• Spodbujanje socialne vključenosti in sodelovanja oslabelih starejših ljudi ter izboljšanje njihovega splošnega počutja in zdravja.
• Spodbujanje zavesti o trajnosti in pomenu ohranjanja narave.
• Spodbujanje dostopnih in prilagodljivih priložnosti za učenje, opolnomočenje starejših in združevanje različnih generacij.

V okviru projekta bomo izvedli vodene aktivnosti in delavnice v naravi za oslabele starejše in njihove neformalne oskrbovalce ter izdelali komplet spletnih učnih virov z videom, zvokom in drugimi orodji (delovni zvezki, karte, igre,…), ki bo posebej zasnovan za slabotne starejše ljudi so:

• dejstvih o prednostih bivanja v naravi za oslabele starejše, z nasveti in triki za uživanje v naravi na dostopen način, 
• ustvarjalnih in smiselnih dejavnostih, ki jih lahko izvajamo skupaj v naravi, hkrati pa spodbujamo čute in socialno povezanost med generacijami.

Partnerja projekta iz Slovenije sta Razvojni center Srca Slovenije in Spominčica – Alzheimer Slovenija – slovensko združenje za pomoč pri demenci.

Vodilni partner je Eskisehir Provincial Directorate of Disaster and Emergency iz Turčije, partnerji pa so še Dublin Civil Defence, I.S.A.R. Nemčija, Spanish school Rescue and detection with dogs, Central Buda Volunteer Civil Protection Madžarska, Turška Alzheimer organizacija in Asystee ltd. Turčija.

Eden od najpogostejših simptomov demence, še posebej pri Alzheimerjevi bolezni, so težave z orientacijo v prostoru. Zaradi tega se osebe z demenco pogosteje izgubijo tudi v poznanem okolju. Osebe z demenco zaradi posledic bolezni lahko tudi napačno presodijo določene situacije oz. se v njih napačno odzovejo. To je še posebej kritično v primeru naravnih in drugih nesreč. Da bi izboljšali znanja in veščine osebja služb, ki izvajajo iskanje pogrešanih oseb oz. reševanje ljudi v primerih oseb z demenco, so partnerji pripravili kratko anketo za svojce oseb z demenco in osebje reševalnih/intervencijskih služb.

V okviru projekta bomo razvili specifična znanja o postopkih in kako ravnati z osebami z demenco v primeru naravnih in drugih nesreč. Pripravili bomo program usposabljanja in smernice in ki jih bomo lahko predali čem večjemu številu strokovnih služb in prostovoljcem, ki delajo na tem področju.

Projekt YOMI sofinancira program Erasmus+ dejavnost strateških partnerstev v poklicnem izobraževanju, številka projekta 2022-1-TR01-KA220-VET-000086566.

AIDA

Socialna vključenost je ključnega pomena za človekovo delovanje in tudi zdravje in jo je treba spodbujati, predvsem pa vključevati manj zastopane osebe, kot so osebe z demenco. V projektu bomo analizirali obstoječe prakse po Evropi, izvedli študijo izkušenj konzorcija in potrebo po razvoju edinstvene delovne metodologije. Le-ta bo pripomogla, da bo družba bolj prijazna in izboljšala življenjske razmere oseb z demenco in njihovih svojcev. Splošni cilj je ustvariti nov pristop za osebe z demenco, da bi izboljšali socialne odnose, okolje in storitve. 

Ob tem bomo znotraj konzorcija, ki vključuje partnerje ASSISI INTERNATIONAL SCHOOL + FONDAZIONE PATRIZIO PAOLETTI PER LO SVILUPPO E LA COMUNICAZIONE, CRHACK LAB FOLIGNO, Innovation Frontiers IKE, Office of Public Works – Heritage Services,  VIBORG KOMMUNE, Spominčica-Alzheimer Slovenija, izmenjali dobre prakse in izkušnje; razvili nove metodologije in delovna orodja; vzpostavili prostor AIDA v platformi HUBS.

Projekt traja od januarja 2022 do januarja 2024.

Spletna stran projekta

ADadHOME – KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE DOMA

Z napredovanjem demence se simptomi bolezni poslabšajo. Glavno vodilo projekta je pomanjkanje prilagojenih orodij pri oskrbi v različnih fazah demence. Cilj projekta ADatHOME je pokazati pozitivne učinke prilagojenih interakcij za osebe z demenco. zboljšali bomo ozaveščenost o učinkovitosti in vplivu prilagojene oskrbe za izboljšanje kakovosti življenja obeh: oseb z napredovano demenco in njihovih svojcev. Parnterji Universidad Politecnica de alencia, AFA Castellon, Turkiye Alzheimer, AsSofia tino TAD, The lnstitute for Work and Technology, Spominčica-Alzheimer Slovenija in  ETERNlS, bomo razvili orodja in smernice za izvajanje inovativnih strategij, osredotočenih na neverbalno komunikacijo in stimulacijo čutil.  S tem bomo svojcem doma pomagali prilagoditi oskrbo oseb ter tudi izboljšali  njihove veščine ter veščine strokovnjakov, da se bodo zavedali etičnih dilem, znali poskrbeti zase in preprečili lastno izgorelost.

Projekt traja od novembra 2020 do novembra 2022.

AD-GAMING

Oblikovanje programa usposabljanja za uporabo “resnih iger” za izboljšanje kakovosti življenja oseb z Alzheimerjevo boleznijo.

AD-GAMING je projekt petih držav (Slovenija, Španija, Romunija, Grčija in Združeno kraljestvo), v katerem sodeluje tudi Spominčica – Alzheimer Slovenija. Glavni cilj projekta je izboljšanje vedenj, veščin in znanja skupnosti (oseb z demenco, njihovih družin in negovalcev) za uporabo “resnih iger”, z namenom izboljšanja kvalitete življenja preko programa za trening. Projekt sofinancira Evropska Unija v okviru programa ERASMUS+.

»Resne igre« imenovane tudi »igre za trening« so igre, ki jih ne uporabljamo zgolj za zabavo ampak tudi za stimulacijo kognitivnih sposobnosti. Igre so zasnovane glede na področja, ki jih z njihovo uporabo krepimo. Ta področja so orientacija, pozornost, zaznava in prepoznava, spomin, jezik, računanje in motorika. Z uporabo na »resnih igrah« osnovane terapije pri osebah z blago ali zmerno izraženimi znaki Alzheimerjeve bolezni, lahko upočasnimo upad kognitivnih funkcij in sposobnosti ali jih do neke mere celo izboljšamo, s čimer se v splošnem lahko izboljša tudi kakovost življenja in sporazumevanja oseb z demenco.

Cilji projekta so ozavestiti skrbnike oseb z demenco o možnostih izboljšanja kakovosti življenja teh oseb in jih motivirati za uporabo »resnih iger«, pripraviti nabor iger z navodili za uporabo, usposobiti osebe z demenco, njihove svojce in strokovno osebje za uporabo iger in razviti digitalne tehnologije z »resnimi igrami« ter kompetence za uporabo teh tehnologij. Preko igranja iger z družinami in vrstniki želimo spodbuditi enakost in socialno vključenost oseb z Alzheimerjevo boleznijo ter ohranjanje aktivne vloge v skupnosti.

Vse vsebine in gradiva za igranje resnih iger lahko najdete na spletni platformi: http://adgaming.ibv.org/sl/domov/ 

Spominčica je v okviru projekta izvedla številne delavnice, na katerih smo v sproščenem vzdušju, v družbi stanovalcev domov za starejše in delovnih terapevtov, preizkušali različne igre (spomin, besedne igre, igre vezenja, nizanja in vstavljanja likov v utore, igre s čepki in žebljički, labirinti ipd.). Vsi sodelujoči so se pri igranju zabavali, najbolj pa so jih navdušile igre, ki vključujejo spominske in motorične vaje ter vaje za pozornost in koncentracijo.

AD-AUTONOMY

Za upočasnitev kognitivnega upada ter ohranjanje funkcionalnosti pri dnevnih opravilih Spominčica redno izvaja delavnice za večjo samostojnost oseb z demenco pri življenjskih aktivnostih. Delavnice pokrivajo 8 različnih področij: Zaščita in varnost, skrb za zdravje, osebna higiena, prostorska orientacija in navigacija, administracija in finance, čustvene sposobnosti in smiselne aktivnosti.

Primeri tovrstnih aktivnosti so:

• kako uporabiti škatlico za zdravila,
• kako pripraviti seznam gospodinjskih opravil,
• kako razbrati sporočilo sličic, ki prikazujejo uporabo stranišča,
• kako izpolniti dnevnik stroškov,
• kako napisati oporoko ipd…

Podoben nabor aktivnosti je Spominčica v sodelovanju s partnerji iz Španije, Turčije, Grčije in Velike Britanije med leti 2017 in 2019 pripravila v okviru Erasmus+ projekta AD-AUTONOMY (Razvoj trening programa za povečanje samostojnosti oseb z Alzheimerjevo boleznijo). Z omenjenim projektom si je konzorcij prizadeval za izboljšanje kompetenc (spretnosti, znanje, odnosi) oseb z blagim kognitivnim upadom oziroma v zgodnji fazi demence, njihovih svojcev in skrbnikov. Z vključitvijo v inovativni program usposabljanja, ki spodbuja samostojno življenje teh oseb želimo prispevati k večji kakovosti njihovega življenja v varnem domačem okolju. Z interaktivnimi pristopi lahko osebam z Alzheimerjevo boleznijo omogočimo čimbolj aktivno življenje izven institucionalnega okolja preko uporabe različnih tehnoloških pripomočkov in podporne tehnologije (pametni telefoni, tablični računalniki, aplikacije).

Cilji projekta so:

• Ozaveščanje in motiviranje ciljne skupine o pomenu ohranjanja samostojnosti oseb z demenco v domačem, varnem okolju in ob podpori družine;
• Povečanje samostojnosti oseb z Alzheimerjevo boleznijo pri sprejemanju odločitev v bližnji prihodnosti z upoštevanjem principov blagostanja in kvalitete življenja;
• Spodbujanje samostojnosti oseb z demenco pri opravljanju vsakodnevnih opravil, preko prenosa primerov dobrih praks in priporočil;
• Z ozaveščanjem ciljne skupine povečati njihovo samostojnost z uporabo tehnoloških pripomočkov, vključno s programi in pomožnimi tehnologijami;
• Poskrbeti za prenos novega znanja in veščin tudi na strokovne delavce.

Sodelujoči partnerji so v okviru projekta AD-AUTONOMY razvili metodološki vodnik za trening samostojnosti oseb z demenco in njihovih svojcev. V njem je predstavljena metodologija in IKT pripomočki/podporne tehnologije, ki spodbujajo samostojnost in s tem izboljšujejo kvaliteto življenja. Prav tako so pripravili program usposabljanja/gradiva za izvajanje izkustvenih delavnic, ki vsebujejo pisne informacije, spletne medije (video ipd.) in vsebine (opravila dnevnih rutin, priročnik čustvenih kompetenc) za osebe z demenco, njihove svojce in za strokovnjake. Za vsako aktivnost je izbran vsaj en IKT pripomoček, ki bo vključen v vsebino treninga in praktične aktivnosti. Končni rezultat projekta je spletna platforma za trening samostojnosti, ki vključuje zbirko obstoječih IKT pripomočkov in podpornih tehnologij. Omogoča razumevanje in uporabo gradiva ter praktičnih aktivnosti. Platforma vključuje: Podporne pripomočke za trening, predstavitev vsebin treninga z informacijami, vire in gradiva ter spletno klepetalnico za udeležence. Vsebine spletne platforme so brezplačne in na voljo v 5 jezikih, tudi Slovenščini.

ARTHE vs DEMENTIA

Cilj projekta je deliti in prenašati znanje, smernice in postopke pri uporabi umetniške terapije kot orodja za spodbujanje učenja, socializacije in povečanja transverzalnih veščin odraslih, ki obolevajo za nevro-kognitivnim boleznimi. Dejavnosti, namenjene doseganju navedenih rezultatov, so: 1. Aktivnosti lokalne animacije za promocijo projekta in izmenjavo evropskih perspektiv – Transdisciplinaro usposabljanje med izvajalci; 2. mednarodne dejavnosti za izmenjavo dobrih praks v zvezi z umetnostno terapijo; 3. Razvoj Skupnosti oseb. Partnerji Compagnia d’Arte Dinamica; Spomincica – Alzheimer Slovenija, Etairia Nosou Alzheimer Kai Sinafon Diataraxon Athinon Somateio; Latvijas Laikmetigas Makslas Centrs pričakujejo doseči povečanje spretnosti in strokovnosti udeleženih izvajalcev na evropski / mednarodni ravni ter prispevati k razvoju lokalne skupnosti za podporo.

Celovita obravnava demence v lokalnih okoljih 

Namen programa »Celovita obravnava demence v lokalnih okoljih«, ki ga sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, je izpeljava pilotnih okolij za celovito, pregledno in kakovostno oskrbo oseb z demenco. Z njim želimo v demografsko ogroženih slovenskih občinah z najvišjimi indeksi staranja, poživiti in povezati njihove potenciale, nadgraditi aktivnosti demenci prijaznih točk in oblikovati demenci prijazna lokalna okolja. Ker se bo program izvajal v pilotnih okoljih v različnih regijah, pričakujemo, da bo izkazane dobre prakse možno uporabiti za celotno Slovenijo. Projekt povezuje in nadgrajuje znanje in izkušnje Spominčice, ki na področju demence deluje že od leta 1997. Začenši z letom 2016 je do danes vzpostavila mrežo Demenci prijaznih točk (DPT), ki v Sloveniji povezuje 250 različnih organizacij. Demenci prijazne točke so mednarodno priznana inovativna oblika vzpostavljanja demenci prijaznega okolja in so bile kot dobra praksa večkrat predstavljene v mednarodnem okolju. DPT so tudi odigrale pomembno vlogo pri blaženju negativnih posledic sindemije COVID-19  za osebe z demenco in njihove svojce v Sloveniji. V okviru programa bomo nadgradili njihovo delovanje in v pilotnih okoljih razvili dobre prakse tudi z dopolnjevanjem storitev javnih služb. Ugotavljali, blažili in preprečevali bomo neželene posledice epidemije COVID-19 za osebe z demenco in njihove svojce.

CILJI:

• spremljanje in nadgradnja aktivnosti v lokalnih demenci prijaznih okoljih,
• oblikovanje programskih vsebin za usposabljanje posameznih ciljnih skupin s preverjanjem njihove učinkovitosti v praksi,
• strokovna podpora svojcem in osebam z demenco.

Za doseganje navedenih ciljev bomo partnerji: Nevrološka klinika UKC LJ, Zdravstveni dom Lenart, Dom starejših Rakičan, Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje, inštitut Emonicum in spominčica-Alzheimer Slovenija, v programu izvedli aktivnosti v vsaj 4 od naštetih pilotnih okoljih: Hodoš, Osilnica, Trbovlje, Postojna, Lenart in Murska Sobota. Po predhodni analizi javno-zdravstvenih in socialnih razmer v predlaganih občinah bomo v vsaki, odvisno od pogojev, k sodelovanju povabili različne deležnike v občini oziroma lokalni skupnosti. Skupaj z udeleženci (inovativni pristop soustvarjanja s poizvedbenimi skupinami) bomo razvili modularne programe usposabljanj ter predavanja za širšo lokalno skupnost in izvedli delavnice, srečanja, predavanja in usposabljanja. Ob koncu izvedbe, bomo v lokalnih okoljih izvedli zaključni kulturni dogodek, kjer bodo lahko usposobljeni udeleženci iz ciljnih skupin sodelovali pri predstavitvi rezultatov. Ciljne skupine so: osebe z demenco, njihovi svojci in oskrbovalci, prostovoljci za izvajanje družabništva, strokovni delavci in sodelavci s področja zdravstva in socialnega varstva ter širša skupnost (uslužbenci javnih storitev in ostali člani skupnosti). Uporabili bomo metode dela s skupino in metode dela z javnostjo. Skupaj bomo ustvarili inovativna okolja, ki bodo vključevala obstoječe aktivnosti v lokalnih okoljih, jih nadgradila ter povezala v demenci prijazno družbo. V okviru pilotnih okolij bomo oblikovali in z udeleženci so-oblikovali tematike, uporabili dokazano učinkovite in inovativne pristope, razvite v okviru Evropski projektov, ter tematike vključili v spletne učilnice, ki bodo po koncu programa brezplačno dostopne uporabnikom. Vsaka od ciljnih skupin bo lahko dostopala do vsebin v učilnicah po celotnem področju Slovenije. Obenem bodo usposobljeni širili znanje in dobre prakse tudi med uporabniki, ki spletnih orodij ne uporabljajo.

Partnerji programa so:

• Spominčica – Alzheimer Slovenija – Slovensko združenje za pomoč pri demenci
• Nevrološka klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana
• Zdravstveni dom Lenart
• Dom starejših Rakičan
• Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje
• Inštitut EMONICUM, zavod za aktivno in zdravo življenje

Program Celovita obravnava demence v lokalnih okoljih sofinancira Ministrstvo za zdravje

CP AGEING

CP AGEING – Izobraževalni program za promocijo aktivnega staranja oseb s cerebralno paralizo 2020-1-ES01-KA204-083099

Namen projekta je zviševanje kompetenc (stališč, znanj in veščin) odraslih oseb s CP in tistih, ki jih podpirajo in jim pomagajo v vsakodnevnem življenju ter skozi prilagojen program usposabljanja izboljšati kvaliteto njihovega življenja in staranja. Partnerji Aristotelio Panepistimio Thessalonikis,          Asociación Valenciana de Ayuda a la Parálisis Cerebral, Associação de Paralisia Cerebral de Braga, Cerebral Palsy Greece/Open Door, Universitat de València/Polibienestar, Sonček – Zveza drustev za cerebralno paralizo Slovenije in Spominčica – Alzheimer Slovenija zasledujejo cilje: (1) Ozaveščanje o pomembnosti preprečevanja in obravnave učinkov  staranja ob hkratnem ohranjanju kakovosti življenja odraslih s cerebralno paralizo; (2) Ustvarjanje in prenašanje smernic in orodij za preprečevanje in  obravnavo fizičnega in kognitivnega pešanja ter ohranjanje in / ali krepitev samostojnosti in socialne vključenosti, vključno z izbiro in uporabo podpornih tehnologij; (3) Spodbujanje izvajanja inovativnih strategij v institucijah, pa tudi doma, s  spodbujanjem samooskrbe in samostojnosti, (4) Osredotočanje na staranje oseb, ki pomoči potrebnim pomagajo in jih podpirajo ter vpliv njihovega staranja na izvajanje pomoči in podpore, proces žalovanja ali s tem povezanana pravna in ekonomska vprašanja in (5) Okrepitev sodelovanja med institucijami, odraslimi s cerebralno paralizo in osebami, ki jim pomagajo in jih podpirajo. Izdelali bomo učni načrt za izboljšanje kakovosti staranja odraslih s  cerebralno paralizo, v katerem bomo neposredno sodelovali končni  uporabniki (odrasli s cerebralno paralizo in njihovi spremljevalci) z namenom vključevanja v razvoj programa usposabljanja od samega začetka ob upoštevanju njihovih pomislekov in predlogov; Izdelava paketa usposabljanja in vzpostavitev dostopne platforme za e-izobraževanje, ki bo vključevala gradiva za izobraževanje, izobraževalne aktivnosti, igre, orodja za izboljšanje izkušenj e-učenja, itd.

Projekt traja od novembra 2020 do novembra 2022.

DS-AGEING 

Spominčica sodeluje v projektu DS – AGEING: Developement of traning program for improving the well-ageing of persons with Down syndrome. Projekt sofinancira ERASMUS+ program. Glavni nosilec projekta je Polibienestar, Universitat de Valencia, Španija. Polibienestar je javni raziskovalni inštitut, ki deluje od leta 1996 in spada pod Univerzo v Valenciji. Pri projektu pa sodelujejo tudi različni partnerji iz 5 držav (Španija, Romunija, Portugalska, Slovenija, Grčija) in sicer Fundación Asindown (Španija), ALDO-CET (Romunija), Associação Portuguesa de Portadores de Trissomia 21 (Portugalska), Spominčica – Alzheimer Slovenija in Društvo Downov sindrom Slovenija (Slovenija) ter AUTH (Grčija).

Glavni namen projekta je izboljšanje kompetenc (vedenje, sposobnosti, znanje) oseb z Downovim sindromom starejših od 30 let ter ozaveščanje profesionalnih oskrbovalcev in družin o »dobrem staranju« (Well-Ageing). Cilji projekta so promocija, izdelava gradiv in programa usposabljanja za vzpostavitev samostojnosti pri osebah z Dawnovim sindromovm ob odsotnosti njihovih oskrbovalcev. Ob enem pa želijo pripomoči k celotnemu procesu »dobrega staranja«.

Downov sindrom je kromosomska motnja, ki se pojavi pri 1 osebi na 1000 rojstev. Na svetu je tako nekje 6 milijonov oseb z Downovim sindromom. Pri teh osebah je zaradi bolezni prizadeto njihovo zdravstveno stanje in kognitivni razvoj. Osebe z Downovim sindromom so podvržene prehitremu patološkemu staranju, kar pomeni, da v povprečju osebe starejše od 30 let že kažejo znake staranja. Patološko staranje je povezano tudi z demenco in drugimi motnjami v kogniciji in vedenju ter s spremembami osebnosti. Pri osebah z Downovim sindromom je moč opaziti zgodnji pojav nevropatoloških sprememb v možganih, ki so značilne za Alzheimerjevo bolezen.

Spominčica sicer ne deluje na področju Downovega sindroma, vendar pa se preko našega dela občasno srečujemo z osebami z Downovim sindromom. V preteklosti smo z Društvom Downov sindrom Slovenija že dobro sodelovali, zato so nas tudi povabili k sodelovanju, da bi prispevali naše znanje in izkušnje s področja staranja in demence. Vključili bomo dobre prakse pridobljene v projektih AD-GAMING in AD-AUTONOMY, ki deluje na področju izboljšanja kompetenc oseb z demenco za ohranjanje samostojnega življenja, saj se močno povezuje s tem projektom.

DEMCARE 

Cilji, ki jih zasledujejo partnerji projekta [Burdur Governorship, Spominčica-Alzheimer Slovenija, Burdur Huzur Evi Yaptirma ve Yardimlasma Dernegi, ASSOCIACAO PORTUGUESA DE FAMILIARESE AMIGOS DE DOENTES DE ALZHEIMER, UNIVERSIDAD DE OVIEDO] so: (1) pomagati družinskim članom oseb z demenco, da razčlenijo svojo samoto, se prepoznajo kot oskrbovalci in razvijejo digitalno pismenost; (2) bolje razumeti in razviti nove pristope za obravnavo družinskih potreb oseb z demenco; (3) razviti boljše strategije za oskrbo oseb z demenco in za lajšanje bremena svojcev; (4) izboljšati kakovost življenja svojcev; (5) pokazati, kako je mogoče učinkovitejše spodbujati izobraževanje odraslih v okviru zdravstvenih storitev v javnosti ter (6) analizirati različne pristope v različnih državah članicah EU in uporabiti ugotovitve teh raziskav, kjer koli je to potrebno.

Projekt traja od  novembra 2020 do oktobra 2022.

ELSO M.C.I - NAUČI SE ANGLEŠČINO S PETJEM 

E.L.So.M.C.I je projekt Erasmus +, katerega cilj je osebam z blago kognitivno motnjo približati in jih naučiti angleščino z uporabo pesmi kot glavnega orodja. Izkazalo se je, da je uporaba pesmi pri učenju tujih jezikov zelo dobra tehnika za učinkovito učenje jezika, hkrati pa pomaga pri sprostitvi. Partnerji Alzheimer Hellas, Anziani e non solo, Klinika za psihijatriju Vrapče, Spominčica-Alzheimer Slovenija in Asociación Familiares Alzheimer Valencia, bomo pripravili inovativno metodologijo za delavnice, metodološke smernice in spletni tečaj za strokovnjake. Metodologija programa temelji na inovativnih pristopih poučevanja z glavnimi poudarki na: (1) verbalni komunikaciji, (2) vzpostavitvi pozitivnega okolja v skupini, (3) zmanjševanju stresa in učenju po korakih, (4) učenju na naraven in prijazen način.

Spletni tečaj:[2] UČENJE ANGLEŠČINE S POMOČJO PESMI, ZA OSEBE Z BLAGO KOGNITIVNO MOTNJO

Projekt traja od septembra 2020 do oktobra 2022.

EUROTEQ - Ranljive skupine v kontekstu evropske transparentnosti in enakosti v zdravju

Približno polovica bolnikov v Evropi težko razume osnovne zdravstvene informacije, ki jim jih posredujejo zdravstveni delavci. V Evropi približno 23 % ljudi ogroža revščina ali socialna izključenost. Ta dva dejavnika pomembno zmanjšujeta pravičnost in enakost na področju zdravstvenega varstva, zato je pomembno je, da jih naslovimo. Najprej je treba zdravstvenim delavcem, organizacijam bolnikov in drugim ustreznim zainteresiranim skupinam zagotoviti osnovno razumevanje raziskav in načinov sodelovanja s spregledano skupino – ranljivimi skupinami.

Cilji ERASMUS+ KA2 projekta EUROTEQ (euroteq.nu) so razviti, preizkusiti, izvajati in deliti program usposabljanja izboljšanja zdravstvene pismenosti za zdravstvene delavce, organizacije bolnikov in druge zainteresirane strani. To usposabljanje jim bo omogočilo, da bodo spodbujali na osebo osredotočeno oskrbo ter v zdravstvene raziskave vključevali bolnike in javnost, zlasti tiste iz socialno prikrajšanih okolij. Vsebine so oblikovane v skladu z Evropsko socialno listino in evropskim stebrom socialnih pravic. Program usposabljanja je sestavljen iz dveh sklopov. Prvi sklop z naslovom “Pismenost na področju kliničnih raziskav in meritev” vsebuje vsebine o kvalitativnih in kvantitativnih raziskavah, postopkih vzorčenja, vrstah podatkov, ocenah in meritvah, statističnih porazdelitvah in osnovnih statistikah ter korelaciji in regresiji. Drugi sklop ima naslov “Ranljive skupine in vključevanje” in predstavlja vsebine o zdravstveni pismenosti, razlikah v dostopnosti do zdravstva zaradi razlik v zdravstveni pismenosti, komunikaciji z ranljivimi skupinami, kaj je raziskovalni protokol in katere pomembne informacije vsebuje, kaj je soglasje po podučitvi in katere so ovire za vključevanje ranljivih skupin v raziskave. Gradiva, ki so na voljo na spletni strani projekta, so prosto dostopna za izvedbo usposabljanj z različnimi metodami.  

V okviru projekta smo na delavnicah, ki smo jih izvedli v partnerskih državah preverili uspešnost in učinkovitost inovativnega pristop k poučevanju in učenju, ki temelji na dokazanih rezultatih. Udeleženci so usposabljanja dobro sprejeli in se zahvalili za dragoceno znanje in spretnosti, ki so jih pridobili na usposabljanjih. Mnogi so komentirali tudi visoko kakovost izvajalcev usposabljanja in interaktivno naravo, ki je omogočala aktivno sodelovanje in razpravo.

Več o projektu EUROTEQ je na spletni strani euroteq.nu.

S SODOBNIMI PRISTOPI KREPIMO MOČ STAREJŠIM LJUDEM, OSEBAM Z DEMENCO IN NJIHOVIM SVOJCEM

Z izvajanjem aktivnosti projekta, ki se sofinancira z Evropske unije in Evropskega socialnega sklada, nudimo pomoč osebam z demenco, njihovim svojcem in drugim starejšim ljudem, ki se znajdejo v stiski, saj so zaradi epidemije COVID-19 še bolj materialno in socialno ogroženi.

Spominčica, v sodelovanju s strokovnjaki z različnih področij demence, nudi:

Informacije za iskanje ustreznih oblik pomoči.

Seznanjanje o pravicah, ki pripadajo starejšim v okviru socialnega varstva.

Posvetovalnica

mHEALTH-AD - Program usposabljanja oseb z blago demenco za krepitev kompetenc uporabe mobilnih zdravstvenih tehnologij

Partnerji INNOVATION HIVE, SCHON KLINIK BAD AIBLING SE & CO KG, WESTFALISCHE HOCHSCHULE GELSENKIRCHEN, BOCHOLT, RECKLINGHAUSEN, Spominčica-Alzheimer Slovenija, Turkiye Alzheimer Dernegi , GESTIO SOCIOSANITARIA AL MEDITERRANI, Inštitut EMONICUM, RUHR-UNIVERSITAET BOCHUM, ARISTOTELIO PANEPISTIMIO THESSALONIKIS bomo dosegali cilje: Izboljšanje digitalnih spretnosti oseb z blago obliko demence, krepitev skrbi zase in osebnih odgovornosti ter izboljšanje splošnega zdravstvenega statusa preko uporabe mHEALTH tehnologij. 

Za dosego tega bodo razvite različne vrste materialov za usposabljanje uporabe mHEALTH tehnologij za osebe z blago demenco. To so na primer digitalne igre, ki bodo osebe motivirala za sodelovanje in uporabo mHEALTH tehnologij: pripravili bomo metodološki vodnik, izvedli eksperimentalno usposabljanje, pripravili učna gradiva ter digitalno igro, kar bo vključeno v platformo za e-učenje.

Projekt traja od novembra 2021 do oktobra 2023.

NEPOSREDNA POMOČ OSEBAM Z DEMENCO V LOKALNEM OKOLJU

Program neposredne pomoči, ozaveščanja, svetovanja in oskrbe ogroženih, izključenih, ranljivih skupin ter bolnikov z redkimi  boleznimi s ključnim ciljem: zagotavljanje kvalitetnejšega življenja in zdravja: “NEPOSREDNA POMOČ OSEBAM Z DEMENCO V LOKALNEM OKOLJU” sofinancira REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE.

NAMEN PROGRAMA je krepitev in razvoj programov pomoči osebam z demenco, njihovim svojcem in oskrbovalcem preko neposredne pomoči v obliki družabništva, ter povečan obseg ostalih aktivnosti: ozaveščanja, svetovanja in oskrbe ogroženih, izključenih in skritih uporabnikov s ciljem, da jim zagotovimo kvalitetnejše življenje in zdravje.

CILJ PROGRAMA je neposredna pomoč preko družabništva in ostalih navedenih aktivnosti za boljše opolnomočenje oseb z demenco, njihovih svojcev in oskrbovalcev. Na ta način se zmanjša njihova družbena izključenost zaradi bolezni in skrbi za obolelega. Cilj programa je tudi usmerjeno preventivno ozaveščanje, ustvarjanje podpornega okolja, spremljanja in celostne pomoči z namenom zagotavljati večjo dostopnost informacij uporabnikov, zmanjševanje neenakosti pri dostopnosti in obsegu zdravstvenih storitev ter doseganje kvalitetnejše obravnave in pogojev za življenje uporabnikov na naslednje način:

1. KREPITEV IN RAZVOJ NEPOSREDNE POMOČI NAMENJENIH OSEBAM Z DEMENCO, NJIHOVIM SVOJCEM IN SKRBNIKOM V OBLIKI DRUŽABNIŠTVA

S širitvijo aktivnosti družabništva želimo osebam z demenco, njihovim svojcem in oskrbovalcem omogočiti ustrezno pomoč in podporo in sicer takrat, ko jo resnično potrebujejo. V ta namen smo poleg že obstoječega programa usposabljanja, osnovnega treninga za družabnike, ki poteka 2x letno, izvedli še dodatne tečaje za družabnike, s čimer smo povečali število družabništev domu in v skupini. Pri načrtovanju animacijskih aktivnosti in vodenih delavnicah v okviru družabništva na domu in skupini smo sodelovali s strokovnjaki na področju demence (nevrologi, psihiatri, psihologi, socialnimi in zdravstvenimi delavci…). Multidisciplinarno povezovanje nam omogoča akcijsko in izkustveno učenje, s čimer razvijamo vedno novo znanje in pristope. Osebam z demenco, njihovim svojcem in oskrbovalcem družabništvo na domu in v skupini zagotavlja podporo in pomoč pri soočanju z boleznijo, krepitev aktivnosti, ki jih osebe z demenco še zmorejo, trening specifičnih miselnih področij (zaznava, prepoznava, spomin, orientacija, govor, izvršilne funkcije, motorika), premoščanje odklonilnega vedenja ter kvalitetno in aktivno preživljanje prostega časa.

2. OPOLNOMOČENJE OSEB Z DEMENCO, NJIHOVIH SVOJCEV IN OSKRBOVALCEV IN OZAVEŠČANJE JAVNOSTI PREKO DRUŽABNIŠVA

S krepitvijo družabništva in ostalih aktivnosti dosegamo večjo ozaveščenost, prepoznavanje in razumevanje bolezni. Z ustrezno obravnavo in pristopom do osebe z demenco, se uporabniki počutijo bolj spoštovani in bolj sprejeti člani družbe, kar vpliva na večjo samostojnost in aktivno vključenost v skupnost. 

3. ZAGOTAVLJANJE VEČJE DOSTOPNOSTI POMOČI PREKO DRUŽABNIŠVA IN OSEBNIH SVETOVALNIH RAZGOVOROV, NUDENJE POMOČI, SPREMLJANJE IN INFORMIRANJE

V okviru družabništva na domu in v skupini za osebe z demenco omogočamo uporabnikom in njihovim oskrbovalcem možnost osebnega svetovanja, nasvetovanja, informiranja ali usmerjanja preko različnih obliko svetovalnih razgovorov: individualno svetovanje za osebe z demenco, individualno svetovanje za oskrbovalce.

Osebam z demenco in oskrbovalcem nudimo uporabne informacije o načrtovanju vsakdana osebe z demenco, reševanju problemov, premagovanju odklonilnega vedenja, smernice za učinkovito komunikacijo in negovanje dobrih medsebojnih odnosov, krepitev fizične in umske kondicije, o preventivnih ukrepih in skrbi zase, o najpomembnejših pravicah iz socialnega in zdravstvenega varstva, o diagnostičnem procesu in post-diagnostični podpori ter o oblikah formalnih in neformalnih oblik pomoči.

4. VZPOSTAVITEV IN VZDRŽEVANJE MEDSEBOJNEGA SODELOVANJA MED INŠTITUCIJAMI

S širjenjem in izpopolnjevanjem aktivnosti družabništva na domu in v skupini smo se povezovali z zunanjimi strokovnjaki, z zdravstvenimi in socialnimi ustanovami (Univerzitetna Psihiatrična Klinika Ljubljana, Nevrološka klinika Ljubljana, domovi starejših občanov, socialni servisi, ki izvajajo pomoč na domu, Centri za socialno delo, Skupnost socialnih zavodov Slovenije), ter organizacijami, ki skrbijo za izobraževanje in medgeneracijsko povezovanje (Ljudske uiverze, DCA, Univerza za tretje življenjsko obdobje, knjižnice, Večgeneracijski centri, dnevni centri aktivnosti za starejše, Zlati kotiček…), drugimi nevladnimi organizacijami (Zveza društev upokojencev Slovenije, Slovenska filantropija, SiNAPSA, Gerontološko društvo Slovenije, CNVOS, Zveza društev za socialno gerontologijo…) in mednarodnimi organizacijami, katerih člani smo (Alzheimer Europe, Alzheimer’s Disease International, Mediterranean Alzheimer Alliance, Dementia Alliance International, ter s številnimi drugimi.

Medsebojno sodelujemo tudi z obstoječimi podružnicami Spominčice, Posvetovalnicami, Skupinami za Samopomoč, Alzheimer Centri in Demenci prijaznimi točkami po vsej Sloveniji.

5. ZMANJŠANJE NEENAKOSTI PRI DOSTOPNOSTI IN OBSEGU ZDRAVSTVENIH STORITEV V OBLIKI OZAVEŠČANJA IN INFORMIRANJA PREKO POVEČANEGA DRUŽABNIŠTVA IN OSTALIH AKTIVNOSTI PROGRAMA

 Osebe z demenco pogosto pridejo do zdravniške obravnave prepozno, ko je upad kognitivnih sposobnosti že akutno napredoval in spremembe vedenja že močno ovirajo posameznikovo vsakdanje funkcioniranje, kar še posebno pogosto velja za izključene skupine uporabnikov v manjših in težje dostopnih krajih.  Z ozaveščanjem s pomočjo družabništva in novih komunikacijskih poti, glede prepoznavanja bolezni preko poznavanja zgodnjih znakov demence in pravočasnim informiranjem in svetovanjem o obstoječih načinih pomoči smo izboljšali prepoznavanje demence tudi za uporabnike v bolj oddaljenih krajih ter skrite populacije uporabnikov, ki zaradi še vedno prisotne stigme zanikajo ali prikrivajo bolezen ter jih na tak način usmerili k pravočasnemu obisku zdravnika in aktivnemu vključevanju v družbo tudi preko naših aktivnosti (družabništvo, vodene delavnice, animacija, ipd.).

DOBRE PRAKSE: NEPOSREDNA POMOČ OSEBAM Z DEMENCO V LOKALNEM OKOLJU

ŽIV_Z_DEM

“Nefarmakološka oskrba ljudi z demenco”

V Sloveniji se mnogi prehitro poslužujejo farmakoloških sredstev za blaženje nemira pri ljudeh z demenco – po uporabi sedativov pri ljudeh z demenco je Slovenija celo na prvem mestu v evropskih državah. Primeri dobre prakse dokazujejo, da je možno doseči dobro počutje in  s tem vplivati tudi na počasnejše napredovanje bolezni z uporabo različnih aktivnosti, ki pomenijo tako ohranjanje dostojanstva vsakega človeka, kot tudi spodbujanje in ohranjanje lastne aktivnosti pri ljudeh z demenco, z aktivnostmi s področij ustvarjanja in  izražanja, umetnosti, gibanja, gospodinjskih aktivnosti, aromaterapije, bazalne stimulacije in druge aktivnosti. Pri tem pa se morajo oskrbovalci zavedati tudi, da je potrebno aktivnost prilagoditi življenjski zgodbi človeka z demenco – mu ponuditi aktivnosti, pri katerih se bo dobro počutil – npr.  poslušanje glasbe ali delavnice z glino ni vedno pomirjujoče za vse, zato je potrebno izbrati pravo aktivnost in jo prilagajati počutju in stadiju človeka z demenco.

V projektu želimo z interdisciplinarnim pristopom izdelati priročnik o nefarmakoloških oblikah oskrbe, ki bo v pomembno oporo vsem oskrbovalcem in svojcem. S priročnikom bomo omogočili bolj spodbudno življenjsko okolje za ljudi z demenco, pa tudi za njihove družine. Ko se človek z demenco dobro počuti, tudi svojci lažje skrbijo zanj, manj je nemira in agresije, s tem pa tudi upočasnjujemo bolezen. Spominčica je zaznala preko klicev svojcev, da obstaja pomanjkanje informacij o nefarmakoloških sredstvih za oskrbo ljudi z demenco – z rezultati projekta bodo lahko dali pomoč in usmeritve pri izbiri ustrezne oskrbe za ljudi z demenco. Predstavili bomo možne aktivnosti, ki jih lahko uporabimo pri oskrbi ljudi z demenco in imajo pozitiven učinek na njihovo počutje in s tem tudi na njihovo zdravje. Z rezultati projekta želimo seznaniti oskrbovalce na možne oblike oskrbe, ki ne temeljijo na uporabi farmakoloških sredstev, temveč predstaviti terapevtske tehnike in aktivnosti, ki so primerne tudi v domačem okolju, ter tako prispevati k razvoju bolj celostne oskrbe ljudi z demenco ter k ohranjanju enakih možnosti za ljudi z demenco.

Pogosto v domovih za starejše zaznavamo nekritično rabo farmakoloških sredstev za pomiritev ali uspaval, ne išče pa se vzrokov nemira. Z ustreznim pristopom, poznanimi osebami, dnevno rutino, upoštevanjem želja posameznika, lahko za ljudi z demenco in z njimi ustvarimo prijetno bivalno okolje, ki jih bo po eni strani stimuliralo k aktivnostim, po drugi strani pa bo kar se da varno. Z inovativnimi pristopi na področju oskrbe ljudi z demenco nagovarjamo človeka skozi vsa čutila in spremljamo, ob čem se najbolje počuti (najsi bo to sprehod, glasba, kopel, terapevtska žival, ples, risanje, vezenje…). Seveda se lahko čez čas interesi spremenijo, bodisi zaradi slabših fizičnih zmogljivosti, slabšega besednega zaklada – takrat pa moramo znova iskati ustrezno aktivnost.

V projektu sodelujejo študentke Fakultete za socialno delo UL, Fakultete za arhitekturo UL, Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije UP, Pedagoške fakultete UM in Zdravstvene fakultete UL. Partner v projektu je Združenje Spominčica. Projekt vodita dr. Anamarija Kejžar, FSD in prof. dr. Gorazd Drevenšek, UP, kot mentorja pa sodelujeta tudi Katarina Galof, ZF in doc. dr. Domen Zupančič, FA.

nePOZAB – Pomoč Obolelim Za Alzheimerjevo Boleznijo

Združenje Spominčica je v sodelovanju s študenti iz različnih študijskih smeri (biopsihologija, prehrana, kiparstvo in mediji) pričela z izvajanjem projekta nePOZAB, katerega glavni namen je pomoč obolelim za Alzheimerjevo demenco in njihovim svojcem ter ozaveščanje javnosti o omenjeni bolezni. Projekt financira Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije.

Tekom projekta nePOZAB bodo organizirane številne delavnice tako za obolele za Alzheimerjevo demenco kot tudi za njihove svojce. Aktivnosti bodo vključevale zabavne vaje in igre za krepitev kognicije in motorike, ter vsebine, ki bodo vplivale na izboljšanje kvalitete posameznikovega življenja.

Vabimo vas, da se udeležite organiziranih aktivnosti. Več informacij o delavnicah, ki bodo izvedene, najdete na

PRIROČNIK ZA DELO Z OSEBAMI Z ALZHEIMERJEVO DEMENCO

IONIS

Notranja in zunanja napredna tehnološka rešitev za osebe z demenco

IONIS temelji na preteklih izvedenih projektih v okviru programa AAL – ACTIVE AND ASSISTED LIVING PROGRAMME[9]  – ICT for ageing well. Osebe z demenco se ob napredovanju bolezni soočajo z upadom spominskih funkcij, zmedenostjo in težavami z orientacijo v prostoru in času. Ker so te težave nepredvidljive, so njihove posledice lahko za osebe z demenco zelo resne. Pomožne IKT tehnologije, locirane na samem domu in bližnjem okolju osebe z demenco, s katerimi nadzorujemo dejavnosti in telesne parametre oseb z demenco, lahko pomembno doprinesejo k ohranjanju svobode oseb z demenco ter jim zagotovijo varnost in samostojnost pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti znotraj in zunaj doma. S tem se pomembno razbremenijo tudi svojci, saj jim ni potrebno neprestano skrbeti, kaj se v določenem trenutku dogaja z osebo z demenco. V okviru projekta IONIS bomo v Sloveniji testno opremili 10 stanovanj osebam z demenco z napredno IKT tehnologijo za podporo samostojnega izvajanja aktivnosti in zagotavljanja varnosti.

Projekt IONIS sofinancirata Ministrstvo za javno upravo, Direktorat za informacijsko družbo in program AAL.

MOPEAD 

MOPEAD je 33-mesečni projekt[10] , ki poteka v petih evropskih državah (Slovenija, Nizozemska, Nemčija, Švedska in Španija). Namen projekta je ocenjevanje uspešnosti različnih modelov obravnave in uvajanje novih pristopov za zgodnje odkrivanje oseb z Alzheimerjevo boleznijo (AB).[11] 

Cilji projekta MOPEAD so:

• prepoznati ovire dostopa do zgodnje diagnoze, servisov in podpore,
• oblikovati strategije za uspešno premagovanje teh ovir,
• oblikovati modele za zgodnje diagnosticiranje AB in izboljšanje dostopa do pomoči, podpore in napotkov čim prej po diagnozi,
• izboljšati splošno prepoznavanje znakov AB, težav s spominom in kognitivnega upada,
• zagotoviti ukrepe, ki omogočajo premik paradigme od poznega k zgodnjemu prepoznavanju in diagnozi AB,
• določiti nove fenotipe bolnikov za klinična testiranja ter
• oblikovati in predstaviti novo znanje o prednostih zgodnje prepoznave in diagnoze z uporabo zdravstvenih modelov.

V okviru projekta MOPEAD so bili izbrani štirje pristopi prepoznavanja zgodnjih znakov AB, v okviru katerih bodo različni strokovnjaki informirali javnost o demenci, izvajali presejalne teste in svetovali posameznikom glede nadaljnje obravnave.

Za dodatne informacije lahko od septembra 2017 dalje kontaktirate:

e-naslov: mopead@kclj.si

telefon: 041 795 853.

Koordinator MOPEAD študije: g. Jaka Bon

vodja MOPAED študije v Sloveniji: Doc. dr. Milica G. Kramberger, dr. med., specialistka nevrologije, UKC Ljubljana, Nevrološka klinika, Klinični oddelek za bolezni živčevja.

Projekt je financiran s sredstvi pobude za inovativna zdravila (Innovative Medicine Initiative – IMI) 2 skupno podjetje, pod pogodbo št. 115975. V skupnem podjetju sta partnerja Evropska Unija s programom Horizon 2020 in Evropska federacija farmacevtske industrije in združenj (EFPIA).

ZA DEMENCI PRIJAZNO SKUPNOST 

Projekt “Za demenci prijazno skupnost” sofinancira Ministrstvo za zdravje RS 

PREDSTAVITEV PROJEKTA

Namen projekta je oblikovanje neformalnih izobraževalnih programov in usposabljanj za posamezne ciljne skupine, ki bodo prispevali k oblikovanju demenci prijazne skupnosti. Slednja bi pomenila razvito podporno okolje, dostopnost do zdravljenja in oblik pomoči v skupnosti, povezovanje različnih organizacij z namenom večje prepoznavnosti demence, večjega ozaveščenja in s tem večjih možnosti za zgodnjo diagnozo bolezni.

Ker svojci zaradi 24-urne skrbi za osebo z demenco včasih težko, ali pa prepozno pridejo do informacij, ki bi jih o bolezni lahko bolj izobrazile, bo oblikovanje izobraževalnih programov omogočilo osebam z demenco, njihovim svojcem, oskrbovalcem, strokovnim delavcem in  prostovoljcem lažje spremljanje bolezni, jih opolnomočilo in jih opremilo s strategijami za lažje soočanje s tegobami in obremenitvami, ki jih prinaša demenca ter informacijami o oblikah pomoči, ki so jim na voljo v skupnosti.

Številne osebe z demenco in njihovi svojci občutijo spremembo svoje vloge in položaja v družbi. Soočajo se s socialno izključenostjo zaradi stigme, povezane z demenco. Z izobraževanjem in prenašanjem znanja v skupnosti bomo omogočili osebam z demenco, da ostanejo čim dlje samostojne in ohranijo aktivno vlogo v skupnosti, zagotovili dostojanstveno in spoštljivo obravnavo ter prispevali k zmanjšanju stigme, ki je v družbi še vedno zelo prisotna. V demenci prijaznem okolju osebe z demenco lahko živijo kakovostno, prispevajo k skupnosti, ostajajo aktivni člani družbe, živijo varno, dobijo podporo, pomoč in razumevanje, ohranjajo svojo socialno mrežo, dostopajo do storitev, ki so jih vajene in jih potrebujejo (trgovine, bolnišnice, banke, pošte, parki…)

CILJI:

1. OBLIKOVANJE IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV IN GRADIV ZA POSAMEZNE CILJNE SKUPINE IN PREVERJANJE UČINKOVITOSTI V PRAKSI
    Zaradi pomanjkanja ponudbe celovitih izobraževalnih programov o demenci pri nas, je ključnega pomena oblikovati nove programe izobraževanja, usposabljanja, informiranja in ozaveščanja, do katerih bodo lahko strokovni delavci, trenerji, prostovoljci, osebe z demenco, svojci in ostali člani skupnosti dostopali preko različnih komunikacijskih kanalov. V številnih slovenskih regijah je izobraževanje o demenci še vedno manj dostopno in ne obravnava vseh vidikov demence. Obstoječe izobraževalne akcije so manj osredotočene na aktualno problematiko demence in ne upoštevajo značilnosti učenja posameznih ciljnih skupin, ki temeljijo predvsem na načinih izkustvenega in praktičnega učenja. V vseh regijah prav tako ni na voljo strokovnjakov, ki bi svoje znanje pri večletnem delu z osebami z demenco s skupnostnim izobraževanjem delili med druge.
2. OBLIKOVANJE KROVNIH PROGRAMOV IZOBRAŽEVANJA ZA POSAMEZNE CILJNE SKUPINE
    Smiselno je oblikovati krovne programe izobraževanja za posamezne ciljne skupine, saj trenutno ni na voljo celovitih programov, ki bi bili primerni za različne ciljne skupine, tako za strokovnjake, kot tudi za osebe z demenco, njihove svojce, neformalne oskrbovalce, in prostovoljce. Krovni programi bi posameznim ciljnim skupinam omogočili, da bi jim bilo znanje o demenci posredovano na sistematičen in pregleden način, preko aktivnih učnih oblik.
3. VZPOSTAVITEV MREŽE DEMENCI PRIJAZNIH INFORMACIJSKIH TOČK IN DEMENCI PRIJAZNIH AMBULANT
   Zaradi naraščanja števila obolelih za demenco postaja vedno bolj pomembno oblikovanje demenci prijaznega okolja, v katerem bo bolezen ustrezno prepoznana, razumljena in obravnavana. Demenci prijazne točke bodo prispevale k večji ozaveščenosti skupnosti o demenci, osebam z demenco in njihovim svojcem pa bodo omogočale dostop do informacij, usmeritev in pomoči, ki jih potrebujejo zlasti v začetni fazi bolezni. Starejši, predvsem osebe z demenco so redni uporabniki zdravstvenih storitev. Kljub temu je demenca na vseh ravneh še vedno slabo prepoznana in spregledana bolezen. Z demenci prijaznimi ambulantami bomo zagotovili dostop do informacij ter spodbudili k hitrejšemu prepoznavanju prvih znakov demence in pravočasni vključitvi v zdravljenje. Na demenci prijaznih točkah in v demenci prijaznih ambulantah bo prav tako na voljo izobraževalno gradivo, ki bo prispevalo k večji ozaveščenosti o demenci in njeni celostni obravnavi.
4. VZPOSTAVITEV MREŽE USPOSOBLJENIH PROSTOVOLJCEV DRUŽABNIKOV
    Zaradi pomanjkanja in omejenega dostopa do formalnih oblik pomoči je smiselna vzpostavitev različnih oblik neformalnih storitev, kot je na primer družabništvo. Usposobljeni prostovoljci družabniki lahko pomembno prispevajo k razbremenitvi svojcev pri skrbi za osebo z demenco, osebe z demenco pa tako lahko ostanejo čim dlje doma.
5. ZMANJŠANJE REGIONALNIH RAZLIK V DOSTOPNOSTI DO NEFORMALNEGA IZOBRAŽEVANJA
    Z razvijanjem in širjenjem izobraževalnih programov bomo zagotovili dostop do znanja in informacij o demenci tudi v manj razvitih regijah ter s tem povečali ozaveščenost in zmanjšali stigmo, povezano z demenco. Informacije in ozaveščanje o demenci bomo poleg izobraževanja širili tudi s pomočjo drugih informacijskih kanalov, na primer s pomočjo regionalnih medijev, spleta, gradiv, akcij in dogodkov ozaveščanja.

Izobraževanja v okviru projekta “Za demenci prijazno skupnost” 

V sodelovanju s partnerji smo oblikovali program izobraževanja za posamezne ciljne skupine. Pri pripravi izobraževalnega programa je sodeloval multidisciplinarni tim partnerskih organizacij.

IZOBRAŽEVALNI SEMINARJI, DELAVNICE ZA KOORDINATORJE, TRENERJE

Po opravljenem intenzivnem tečaju bomo organizirali več dopolnilnih izobraževanj za strokovne delavce in sodelavce, laike in nestrokovnjake, ki bodo sodelovali pri koordinaciji in izvajanju storitev v svoji regiji. Teme bodo zajemale različna področja povezana z demenco – novosti na področju demence (zdravljenje, nefarmakološke intervencije, raziskave, …), igre in aktivnosti za osebe z demenco, novi pristopi za zgodnjo diagnozo demence, tehnologija in demenca ipd. Izvajalci izobraževalnih delavnic in seminarjev bodo strokovnjaki partnerjev programa.

IZOBRAŽEVALNI SEMINARJI, DELAVNICE ZA OSEBE Z DEMENCO, SVOJCE

Po opravljenem intenzivnem tečaju bomo organizirali več dopolnilnih izobraževanj za osebe z demenco, svojce in neformalne oskrbovalce. Teme bodo zajemale različna področja, povezana z demenco – igre in aktivnosti za osebe z demenco, novi pristopi za zgodnjo diagnozo demence, tehnologija in demenca, učenje tehnik sproščanja (čuječnost, joga, …) ipd. Izvajalci izobraževalnih seminarjev in delavnic bodo strokovnjaki partnerjev programa.

Projekt sofinancira Ministrstvo za zdravje RS (logo)

Partnerji projekta “Za demenci prijazno skupnost” 

• Spominčica – Alzheimer Slovenija
• Zavod za oskrbo na domu Ljubljana
• Univerza v Ljubljani
• Psihiatrična bolnišnica Ormož
• Koroška regija
• Dom Hmelina
• Dom upokojencev Nova Gorica
• Zdravstveni dom Izola

TeNDER 

“affecTive basEd iNtegrateD carE for betteR Quality of Life” (TeNDER) je med-sektorski projekt, ki je financiran iz evropskega programa “Obzorje 2020” (H2020) v skladu s sporazumom o nepovratnih sredstvih Evropske Unije št. 875325. Partnerji projekta TeNDER so akademske ustanove, majhna in srednja podjetja, združenja bolnikov in strokovnjaki za oblikovanje politik. Konzorcij vključuje partnerje iz Španije, Portugalske, Italije, Slovenije, Grčije, Nemčije in Belgije ter s tem odraža, kako lahko na ravni Evropske Unije financirane raziskave presegajo področja, sektorje, državne meje in delujejo v dobro družbe pri reševanju socialnih in zdravstvenih problematik. Odgovorni partner je Politehnična Univerza v Madridu. V projektu TeNDER bo izpeljanih 5 pilotov (2 v Španiji, 1 v Nemčiji, 1 v Italiji in 1 v Sloveniji). Vsak pilot bo potekal ločeno in bo imel lastne značilnosti glede na tip vključenega uporabnika ter glede na okolje: pilotna okolja so ločena na: bolnišnico, rehabilitacijski center, dnevno varstvo, celodnevno varstvo in domače okolje ter bodo vključevala osebe z blagim kognitivnim upadom, osebe z Alzheimerjevo boleznijo ali drugo obliko demence, osebe s Parkinsonovo boleznijo, osebe s kardiovaskularnimi boleznimi.

Naš namen je razviti sistem, ki pomaga pri integrirani oskrbi za obvladovanje več-obolevnosti pri bolnikih z nevrodegenerativnimi in kardiovaskularnimi boleznimi v Evropi. Pripomogli bomo k izboljšanju kakovosti življenja oseb z boleznimi, razbremenili neformalne in formalne oskrbovalce in strokovnjake ter jih preko servisov TeNDER med seboj povezali.

Projekt TeNDER, ki poteka od konca leta 2019 do predvidoma konca leta 2022, bo razvil storitev integrirane oskrbe za pomoč osebam s Parkinsonovo boleznijo, Alzheimerjevo boleznijo ali drugimi demencami, osebam s srčno-žilnimi boleznimi ter pridruženih obolevnosti. Za doseganje namena projekta bomo uporabili različna tehnološka orodja, ki so že na evropskem tržišču, ter jih glede na potrebe posameznika, povezali v celovit sistem oskrbe (obvestila in poročila za posameznika ter glede na njegove želje tudi povezave s strokovnjaki). Pravni in etični strokovnjaki v konzorciju TeNDER (Vrije Universiteit Brussel, VUB) bodo zagotovili, da bodo vsi osebni podatki zaščiteni v skladu s Splošno uredbo o varstvu podatkov (GDPR) in nacionalno veljavnimi akti, ter da so varovane pravice vključenih oseb v raziskavo.

Spominčica bo v projektu TeNDER prispevala na način, da je vključevanje oseb z demenco v skladu s priporočili Alzheimer Europe, saj je ugotovljeno, da je pri raziskavah potreb oseb z demenco potrebno izpostaviti njihov vidik potreb in želja  ter ščititi pravice in zasebnost bolnikov (Alzheimer Europe Report, 2019). Ko gre za vpeljavo tehnologij, si po podatkih iz literature, osebe z demenco večinoma ne želijo, da se nad njimi veča nadzor, si pa želijo ohranjati neodvisnost (Koo, 2019; Leorin, 2019; Thordardottir, 2019; Diaz-Orueta, 2020). Ugotavljali bomo, ali lahko prispevamo h kakovosti življenja oseb in njihovih svojcev ter strokovnjakov v verigi oskrbe. Poleg tega se pri osebah z demenco pojavljajo določene težave pri vpeljavi tehnologij v vsakdanje življenje (Stapleton in Delaney, 2015), kar je razumljivo, saj so se te osebe z novimi tehnologijami srečale relativno pozno v svojem življenju. Pomembno je, da se servise, ki temeljijo na tehnologijah, in naj bi bili v pomoč starejši generaciji, razvija v sodelovanju z le-njimi. V pilotu, ki ga bomo izvajali v Sloveniji, želimo uporabiti predvsem tehnologije, ki ne zahtevajo aktivnega tehnološkega znanja udeleženca. Za razvoj servisov, kjer bo potrebno osnovno znanje rokovanja z določenimi napravami, ga bomo udeležencem predhodno podali. Pilot 5, ki se bo izvedel v Sloveniji, bo predvidoma potekal od novembra 2020 do septembra 2022. Pilot bomo izvajali s pomočjo preizkušenih standardiziranih vprašalnikov o kvaliteti življenja, standardiziranih vsebinsko prilagojenih vprašanj o TeNDER funkcionalnostih in servisih, standardiziranih vprašalnikov o obremenitvah, zadovoljstvu ter z nekaterimi udeleženci z intervjuji pred/po interakciji udeležencev z napravami. V Pilotu 5 se posvečamo storitvam, ki izboljšajo dnevne aktivnosti in dnevno organizacijo aktivnosti oseb z blago kognitivno motnjo ali oseb z demenco.

Poleg Spominčice, se bodo v okviru projekta TeNDER odvijali še 4 Piloti v Evropi. V TeNDER je za doseganje namena predvideno torej pet pilotnih okolij, ki bodo vključevala različna okolja bivanja ter različne udeležence (Tabela). Projektni partnerji, navedeni v tabeli, so poleg Spominčice zadolženi za izvedbo. Ob tem je potrebno prvič raziskati izvedljivost in uporabnost sistema TeNDER. Cilj te študije je namreč oceniti izvedljivost sistema TeNDER kot sistema za integrirano oskrbo in zbrati povratne informacije uporabnikov, da bi oblikovali ali lahko izboljšamo kakovost življenja.

Pilot | Partner | Država | Vključeni bolniki | Okolje bivanja

1. Servicio Madrileño de Salud | Španija | Alzheimerjeva bolezen in druge oblike demence (razen napredovane faze), Parkinsonova bolezen, kardiovaskularne bolezni | bolnišnično okoljedomače okolje
2. Asociación Parkinson Madrid | Španija | Parkinsonova bolezen | rehabilitacijski centri, dnevni centri, domače okolje
3. Universita degli Studi di Roma Tor Vergata | Italija | Alzheimerjeva bolezen in druge oblike demence (tudi napredovane faze), Parkinsonova bolezen | bolnišnično okoljedomače okolje
4. Schön Klinik Bad Aibling SE & CO KG | Nemčija | Alzheimerjeva bolezen in druge oblike demence (tudi napredovane faze), Parkinsonova bolezen, kardiovaskularne bolezni | bolnišnično okolje  
5. Spominčica | Slovenija | Blag kognitivni upad ali zgodnja oblika demence | domače okolje,dnevno/celodnevno varstvo

Zaradi zagotavljanja varnosti, bo ob ogledu osebje Spominčice in tehnik uporabljalo zaščitno varnostno opremo, ki preprečuje širjenje virusnih okužb, v skladu z veljavnimi smernicami NIJZ in zakonodajo. Pred tem bodo poskrbeli, da so vse naprave higiensko brezhibne (razkužene, brez morebitne kontaminacije).

SINCALA

Spominčica sodeluje v projektu S.IN.CA.L.A. (Supporting informal carers: a whole-family & lifecourse approach), ki ga sofinancira program Erasmus+ KA2. V projektu sodelujejo države Slovenija-Spominčica, Estonija-MTU EEsti Omastehooldus, Italija-Anziani e non solo, Portugalska-CASO50+ Centro de Atendimento e Servicos 50+. Associacao, Irska-Co-Creation Support CLG, Grčija-Greek Association of Alzheimer’s Disease and Related Disorders. Namen projekta je razviti vsebine za usposabljanja oskrbovalcev oseb z demenco v obliki sproščenega izobraževanja, pripovednih delavnic in učenja z gledališko igro (socio-drama) ter oblikovati in vzpostaviti množični brezplačni spletni tečaj za e-učenje in izobraževanje – MOOC (Massive Open Online Course). S projektom želimo pripraviti program usposabljanja za vse družinske člane, ki so vsakodnevno vključeni v skrb za osebo z demenco. Skozi pripovedovanje zgodb in socialno dramsko igro bodo lahko sami predstavili obremenitve in stiske ter pozitivne izkušnje, ki jih doživljajo kot oskrbovalci osebe z demenco. Poleg tega se bodo lahko naučili kako se izogniti neprijetnostim in zapletom (preobremenjenosti, negativnih občutkov, ranljivosti…), ki so jih kot družinski člani deležni ob skrbi za bližnjo osebo.

Spominčica bo v okviru projekta S.IN.CA. L. A., sodelovala pri oblikovanju vsebin in izvajala aktivnosti po celi Sloveniji. Med drugim bo skrbela za načrt upravljanja kakovosti projekta. Partnerji so v preteklosti že sodelovali, zato med njimi že obstaja vzajemno zaupanje, zaradi česar bo sodelovanje še bolj kakovostno.

Predsednica Spominčice Štefanija L. Zlobec se je v začetku novembra udeležila prvega sestanka projekta v Talinu, glavnem mestu Estonije, kjer je posamezna organizacija, ki sodeluje v projektu S.IN.CA.L.A. predstavila svoje delo in prispevek, ter skupne cilje glede projekta.  Neformalni oskrbovalci bodo s projektom pridobili boljše razumevanje odnosa in vloge, ki jo imajo kot oskrbovalci in podporniki svojih bližnjih. S tem se njihove družinske vezi ob bolezni ne bodo razhajale, pač pa krepile in bo družinska povezanost večja, kar je zagotovo velik cilj celotne družbe.

Več informacij na: https://sincala.eu/