Preventiva

Z aktivnim življenjskim slogom lahko uravnavate krvni tlak in telesno težo ter zmanjšate tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa dva in nekaterih oblik raka. Nekateri dokazi kažejo tudi, da lahko telesna aktivnost pomaga zmanjšati tveganje za demenco, poleg tega pa je dokazano, da se ob telesni aktivnosti dobro počutimo in da je to lahko odličen način druženja. 

Za izboljšanje zdravja je dovolj trideset minut lahkotne vadbe, kot je hitra hoja, pet dni na teden. Če imate kakršne koli zdravstvene težave, ki omejujejo vašo zmožnost gibanja, se najprej posvetujte s svojim splošnim zdravnikom ali primarnim zdravstvenim delavcem.

Za pravilno delovanje našega telesa in možganov moramo uživati zdravo in uravnoteženo prehrano. Uživanje veliko mastne in procesirane hrane z visoko vsebnostjo nasičenih maščob, sladkorja in/ali soli povezano z večjim tveganjem za bolezni srca, zato se jim je bolje izogibati.  

Uživanje mediteranske prehrane pa lahko zmanjša tveganje za nastanek nekaterih oblik demence. Ne pozabite, da kar je dobro za srce, je dobro tudi za možgane.

Splošne smernice zdrave prehrane so: zmernost pri količini zaužite hrane, 4-5 obrokov dnevno, izbira sezonske hrane, priporočena je mediteranska prehrana (ribe, olivno olje, oreščki…).

Spanje in počitek sta pomembna v dnevnem in biološkem ritmu vsakega človeka. Vsak mora poskrbeti za reden urnik spanja. Spalnica naj bo namenjena samo spanju, tudi čas v postelji naj bo namenjen le spanju, poskrbimo za mirno okolje, zatemnimo prostor, dobro je, da v spalnici ni televizije in računalnika. Raziskave so pokazale, da zadostna količina dnevne svetlobe zmanjšuje dremež skozi dan in podaljša čas nočnega spanja. 

Telesna vadba nas ohranja aktivne in zmanjšuje pogostost poležavanja, in s tem kakovostnejše spanje ponoči. Pred spanjem lahko uvedemo sproščujoč ritual. Tehnike sproščanja so lahko tehnike dihanja, avtogeni trening, meditacija (povzeto po predstavitvi študentov biopsihologije, Univerza na Primorskem, FAMNIT).

Aktivno družabno življenje ohranjamo s socialnimi stiki s sorodniki in prijatelji (npr. družinska praznovanja), z obiskovanjem kulturnih prireditev, izletov, z vključevanjem v društva, klube, s spoznavanjem novih ljudi. K družabnemu življenju pripomorejo naša prijaznost, zgovornost, sprejemanje in odprtost do drugih ljudi.

Lastna ustvarjalnost je eden pomembnejših dejavnikov preventive. Človek svoje ideje, razpoloženje, čustva lahko izraža s slikanjem, risanjem, kiparjenjem, pisanjem dnevnika, pesmi, kratkih zgodb, izdelovanjem ročnih del, s kreiranjem novih jedi, s petjem, igranjem inštrumentov… Z ustvarjanjem krepimo lastno samopodobo, razvijamo svoje talente, se pomirimo, se sproščamo, se v določenem okolju uveljavimo in nenazadnje navezujemo stike z ljudmi s podobnimi zanimanji.

Umetniški dnevnik

Spominčica je v sklopu Erasmus+ projekta AIDA - Interakcija oseb z blagimi kognitivnimi motnjami s pomočjo umetnosti, podprte z digitalnimi orodji, razvila voden umetniški dnevnik, ki osebo vodi k pisanju dnevnika/dnevnika s pomočjo ekspresivne likovne terapije. Risanje in pisanje dnevnika usmerja pozornost na spomin in pozitivna čustva, pri čemer uporabnik nariše, kaj se je zgodilo v preteklem dnevu. 

Prenesite umetniški dnevnik in bodite ustvarjalni!

• Vaje za krepitev kognitivnih sposobnosti

• Vaje za pozornost

• Vaje za izvršilne funkcije

• Vaje za spomin

Obstajajo dokazi, da stimulacija kognitivnih sposobnosti pomaga upočasniti upad kognitivnih funkcij in sposobnosti, konsistentno izboljša kognitivne funkcije in je povezana z boljšo kvaliteto življenja in komunikacijo oseb z demenco. Resne igre so igre, ki se lahko uporabljajo za zabavo ali za resnejše namene, kot so trening in učenje, komunikacija ali spodbujanje kognitivnih, fizičnih in socialnih sposobnosti. Resne igre so pogosto specifično oblikovane in usmerjene na določeno populacijo, kot so npr. osebe z demenco. Vedno več raziskav kaže, da lahko resne igre zagotovijo vrsto potencialnih koristi za osebe z demenco in njihove svojce. Med drugim predstavljajo možnost, da se osebe z demenco:

1. Igrajo z zabavnimi in novimi napravami.
2. Izzovejo sami sebe, se izurijo v nečem novem ali bolj zapletenem.
3. Vključujejo v igre, ki spodbujajo duševno in kognitivno stimulacijo, blago telesno vadbo in socialne interakcije ter izboljšujejo razpoloženje.
4. Ponovno vključijo v igre, ki so jih v preteklosti lahko igrali, vendar jih sedaj ne zmorejo več.
5. Povečajo samozavest, preko zavedanja lastnih sposobnosti.
6. Družijo z mlajšimi družinskimi člani.
7. Izzivajo družbeni pogled na demenco in ozaveščajo o sposobnostih ljudi, ki živijo s to boleznijo.

Vaje za ohranjanje in spodbujanje spomina so koristne za vsakogar, ne glede na njegovo starost ali težave, ki ga pestijo. Redno izvajanje vaj za ohranjanje in krepitev spomina še posebej toplo priporočamo tistim osebam, ki se soočajo s težavami, povezanimi s pozabljivostjo.

Vaje za ohranjanje in spodbujanje spomina so pomembne, saj od nas zahtevajo uporabo različnih kognitivnih sposobnosti, kot so prepoznavanje barv in oblik, načrtovanje, prepoznavanje in določanje zaporedja, povezovanje, orientacijo na igralni površini, brskanje po spominu za različnimi besedami, motorične spretnosti in drugo. Vaje spodbujajo pozornost, natančnost, stopnjevanje koncentracije, sposobnost reševanja problemov, prostorsko iznajdljivost, besedne spretnosti, domišljijo in logično razmišljanje.

Redno izvajanje vaj za spomin nam omogoči lažji priklic informacij, ki jih naši možgani skladiščijo kot različne vrste spominov. Te informacije so dosegljive po različnih poteh prek različnih čutil in miselnih procesov. Ob priklicu omenjenih informacij se aktivira isti vzorec povezav živčnih celic, kot je bil aktiviran v času shranjevanja informacij v spomin.

Ob redni uporabi možganov ter vadbi spomina možgani ohranjajo svojo moč in v življenju pridobljene sposobnosti ter zmorejo še naprej premagovati miselne napore. Nasprotno začnejo zaradi zanemarjanja izgubljati moč, pridobljene sposobnosti ter zmožnost premagovanja miselnih naporov.